Ključna beseda: ekološki dolg

»Hitro spreminjajoča se moda, izdelki za enkratno uporabo in načrtovana zastarelost povzročajo nevzdržno povpraševanje po surovinah.«

»Na dan ekološkega dolga prestopimo ekološke meje planeta, kar ima resne posledice.«

»Prekomerna raba ne ogroža zgolj stabilnosti ekosistemov.«

»To ni le ekološki problem, temveč pomembno vprašanje naše kakovosti življenja v prihodnosti.«

»V času, ko Slovenija dosega svoj dan ekološkega dolga, je glavna debata, za koliko bomo zvišali vojaške izdatke, in ne, kako bomo naslovili čedalje bolj zaostreno podnebno problematiko ter z njo povezane številne druge družbene krize.«

»Pridelava hrane vključuje intenzivno rabo zemljišč, vode in energije ter povzroča izpuste toplogrednih plinov, s čimer močno obremenjuje okolje.«

»Ključno je podpiranje lokalnih pridelovalcev, spodbujanje kratkih dobavnih verig, zmanjševanje odpadkov in sprejemanje trajnostnih prehranskih odločitev.«

»Te spremembe se bodo zgodile takrat, ko bomo začeli na bivanjski ravni drug z drugim živeti kot bratje in sestre.«

»S priznanjem ekološkega dolga bi se najbogatejše države čutile poklicane storiti vse za oprostitev dolga tistim državam, ki niso sposobne vrniti tega, kar dolgujejo.«

»Pomembno je, da se okrepi zmožnost ljudi in institucij, da delujejo dobro.«

»Mi nismo lastniki zemlje, na njej samo prebivamo.«

»Upanje je to, da vidiš v prihodnosti nekaj, kar ni samoumevno, ampak ker to vidiš, si pogumen. Brez upanja nimamo poguma, da bi se premaknili naprej.«

»To se dogaja, ker v ozračje oddajamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko absorbirajo naši oceani in gozdovi, izčrpavamo staleže rib hitreje, kot jih je mogoče obnoviti, in posekamo gozdove, preden lahko ponovno zrastejo. Posledice so izjemno visoki vročinski valovi, neustavljivi gozdni požari, uničujoče poplave in dramatične suše, ki so vse pogostejši po vsem svetu.«

»V manj kot osmih mesecih je človeštvo porabilo vire, ki nam jih je Zemlja omogočila za vse leto.«

»Vedno bolj ekstremni vremenski pojavi in nesreče okoli nas na tako rekoč dnevni ravni so jasno opozorilo, da časa resnično ni več.«

»Svetovni dan ekološkega dolga je meja, ki jo prestopimo veliko prezgodaj in ki prikazuje netrajnostno pot našega razvoja. Vendar to ni razlog za obup, temveč je poziv k ukrepanju.«

»Ko danes govorimo o tem, ne razumemo, da je pot trajnostnosti veliko več kot le okoljska zgodba. Je geopolitična, je zgodba miru in vojne v prihodnosti.«

»Struktura ekološkega odtisa Slovenije kaže, da je od tega največ, okoli 60 odstotkov, ogljičnega odtisa, k čemur največ prispevajo izpusti v prometu, zlasti osebni prevoz in poraba energentov v bivališčih, velik je tudi ogljični odtis storitev.«

»Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že skladiščenega ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika.«

»Posledično je ključnega pomena, da se kot družba spopademo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji sta jedro tega problema predvsem mobilnost in energetika.«

»Letos bomo v Sloveniji več kot osem mesecev živeli v t. i. ekološkem dolgu.«

»To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,6 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih, trenutni ekološki odtis slovenskega prebivalca pa v povprečju znaša 5,37 svetovnega hektarja.«

»Nisem toliko pesimist s klimatološkega vidika, ampak s sociopolitičnega, ker imamo izrazito čudne ljudi, ki vodijo ta svet naprej.«

»To je zelo človeško, tudi otroci to počno.«

»Omenjeni črni scenarij se bo potencialno začel odvijati po letu 2040.«